Svet nikoli ne bo več isti
12.3.2020. Korona je tu!
Precej naivno sem si zamišljala scenarij: midva nakupiva za 2 meseca zaloge, jemo osnovna živila, malo postradamo in izgubim kak kilogramček. Pa saj ne bo hudega. Na vrtu je solata, bučno je nabavljeno za 3 leta, za sladko pa itak imamo medu v izobilju. Starše bova že nekako obvladala, navsezadnje sva jih zadnji mesec intenzivneje učila pravilnega kihanja, kašljanja in higiene umivanja rok. Pa je kar šlo, moram reči. Veselila sem se časa, ki ga bova imela. Vsak zase, za naju, za stare službene grehe, za projekte, ki jih imava v mislih, za najine privat fotografije ...
Prvi dnevi so, z izjemo tistih začetnih trenutkov strahu za bližnje, bili sanjski. Na terasi sva pila kavico, počitnikovala na vsakem vogalu hiše, igrala Scrabble, obiskala naše čebelnjake in zemljico, ki jih obdaja. V hvaležnosti za vse, kar so ustvarili starši in kar ponuja narava.
Nekako sem upala, da bo "huje". Da bomo bolj okusili "trpljenje in lakoto, morda košček vojne". Toliko, da bi kot ljudje imeli priložnost redefinirati svoje življenje.
Pretres
Prijatelji in družina so v Zagrebu. Jokam ob pogledu na novopečene matere, ki z novorojenci stojijo na ulici. Minljivost je prišla blizu in še bliže. Tresla nam je postelje, da bi se prebudili. Da bi se zavzeli, spregledali, spremenili tisto, kar lahko - SEBE!
Sedaj pa bo! Vse bo drugače. Za trenutek smo se vsi zavedli, da je ta trenutek vse kar imamo in da je ljubezen edina sila za katero se je vredno boriti, kot se učimo na Izobraževalnem centru Eksena.
Resnica ali laž?
Mine dan, dva... in smo znova tam. Pa morda niti ne znova, še bolj smo tam, kjer ljudje kažejo svoje prave obraze. Svoje hotenje po _____________ (lahko dodaš vrednoto po izbiri) vrivajo med vsako vrstico, vsak prispevek, vsako debato, vsak forum, vsak cajtng... In nas poučujejo o tem, da lažejo desni, drugi, da lažejo levi. Da imamo COVID-19, ker se gradijo 5G omrežja. Tukaj so še oni, ki pravijo, da nimamo pojma, ker ne občutimo višje resnice. Pa smo spet butalci, ker ne bi smeli verjeti ničemur, ker nas bo _____________ (vstavi skupino po izbiri) spremenila v ovce, še huje, v hlapce, robote ... in za nameček nam bo JJ vladal z diktaturo in nam bodo pokradli vse!
Hlapec
Kako bi lahko bila hlapec komurkoli? Do zdaj sem z veseljem plačevala vse obveznosti vključno z ddv-jem. Vsak drugi mi je povedal, da on pa res ne rabi računa. Sprva sem se še ukvarjala s "to je vaša pravica". Potem sem spoznala, da nima smisla, ker ne dojamejo, kaj v resnici pravica je. V glavnem, račun je bil vedno izdan. Zakaj? Ker z veseljem plačam, da lahko živim v tako lepi deželici, kot je Slovenija. Kjer zrak v večini diši, kjer je voda pitna... Ker jaz lepo spim. Ker živim dlje od trenutka hotenja, da si natlačim nekaj v žep.
Pokradli so milijone, mi pa bomo plačevali? Naj p**** _______________ (vstavi osebo po svoji želji) vrnejo denar! Vsak dan avtomehaniki, brivci, cvetličarke, frizerji, fotografi, gradbinci, elektičarji, gostinci, malarji, keramičarji, kozmetičarke, nohtarce, prevozniki, pedikerke, vulkanizerji, vodoinštalaterji, trgovci, odvetniki... pospravijo v žep "nekaj malega". Še delavke davčne uprave in računovodje so mi razlagali, da ne moreš preživeti, če nekaj malega ne daš v žep. V Sloveniji je koliko tisoč mikro in malih podjetij? Pomnožiš z nekaj v-žep-pospravljenimi €. Dobiš cifro, ki te vrže po tleh. Denar, ki ga vsak dan ukradejo državi!!! Ki ga vsak dan ukradejo vam in nam, sami sebi torej. In potem taisti kažejo s prstom na državo. In posameznike, ki so kradli. A ni to kontradiktorno? Povsem mimo "zdrave kmečke logike", na katero se prav tako zelo radi sklicujemo te dni.
Torej, kako me lahko nekdo prisili da postanem ovca? Ljudje sami so si izbrali to, da hočejo biti ovce ali roboti. Hočejo biti taki, taki in taki! Enaki, kot vsi in potem kot štanca hodijo po svetu in govorijo, da niso ovce ali roboti.
Menda me mora biti strah. Česa bi me pa naj bilo strah? Da bomo imeli za vodjo države diktatorja? Jaz ne dajem take moči v roke eni osebe in njegove izbrane elite. Naj me bo strah, ker me bo nekdo nadziral preko telefona? Google me skoz nadzira. Veliko ljudi me pozna, "mi sledi", si domišlja, da vedo nekaj o meni, pa nič ne morem. Zakaj bi me torej kaj takega vznemirilo osebno?
Vojska. Policijska država. Tretja svetovna vojna. Ja, vse to je realno možno, ker se ljudem po malem meša. A zakaj bi me bilo strah? Kako bi me lahko nekdo ustrahoval, če me ni strah?
Da, bilo me je strah mnogo reči. Bilo me je strah, da me take kot sem, nikoli nihče ne bo mogel imeti rad. Bilo me je strah, da se moram spremeniti. Bilo me je strah, da bom brez prijateljev. Bilo me je strah za sosedove muce, če sosedova babi umre. Bilo me je strah, ko smo zasilno pristajali s poškodovanimi kolesi in motorjem letala. Bilo me je strah, ko mi je po prazni neznani ulici sledil sopotnik iz vlaka. Bilo me je strah, ko sem imela opravka s človekom, ki me je hotel ubiti. Ki mi je prerezal zavore, ki je sredi noči vdiral v našo hišo, ki je tesno držal moj vrat. Bilo me je strah, ko sem čakala izvide. Bilo me je strah, ker ljudem nisem smela povedati resnice. Tu in tam me je še vedno strah, ko čakam izvide. Bilo me je strah, da ne bom imela otrok. Bilo me je strah, kako bosta zmogla Soulgreg Artist in Nina, ko se bosta morala posloviti od Vilijema Julijana. Bilo me je strah, ko so "pomembni" ljudje prikazovali gnoj za zlato in zlato za gnoj ...
Demokracija po slovensko
Baje mi bodo odvzeli demokracijo! Kako demokracijo natančno mi bodo odvzeli? Demokracija, o kateri govori glavnina folka je anarhija, kjer bi vsak "sral" po svoje, odgovornosti pa ne bi prevzel nihče. S tem "modelom demokracije, kot si jo zamišljajo Slovenci" se srečam vsak dan pri svojem delu. Banalni primer je poroka, kjer je pač največ možnosti za spoznavanje različnih ljudi. Slovenska mati že zjutraj čisto pošizi, ker strežno osebje (ki to počne vsak dan) "ne zna" pravilno in pravočasno servirati zadostne količine hrane, ki bi jo morala fotografirati tako, da se vidi vso izbrano izobilje. Slovenski oče pa zahteva, da so vsi pomembni gosti zabeleženi že pred vrati. Nujno. Ne briga ga, če se njegova edina hči sedaj pripravlja v nevesto. Vedno obstaja tudi kak stric ki pove, da moram mladi par umestiti točno v tisti senčni del pod kip Marije Vnebovzete, ker se sicer ne bo dobro videla. Zahvalim se za predlog in naredim po svoje, ker pač vem, da se bo Marija Vnebovzeta bistveno boljše videla, če ju pripeljem naprej in pustim svojim pregrešno dragim objektivom, da opravijo to, za kar sem jih preplačala. Stric me zasovraži in poišče podporo tistih, ki sedijo okoli njega. Sklenejo pakt. Skupinsko fotografijo naredimo na lokaciji, za katero smo se z mladoporočencema dogovorili tedne v naprej. Naredimo jo iz ptičje perspektive, ker bo tako najhitreje in vemo, da je ljudem strašno težko sodelovati (slediti navodilom). Spet se oglasijo stric in užaljeni podporniki, ki menijo, da se pa skupinska fotografija zares ne dela tako. Naredim po svoje, ker je cilj fotka za katero smo dogovorjeni. Do obreda številka dve, se najde tudi mrzla teta tretje sestrične, ki se odloči ovekovečiti poroko. Stoji v vseh možnih kadrih. Na pozive in prošnje se ne odziva. Ker je svobodna v tej državi, lahko počne kar hoče in to je njena pravica! Vmes skrbnik tistega parka, v katerem se fotografiramo s parom, svetuje kje se naj postavimo in zakaj nekaj ni lepo in dobro. Res, še gospod skrbnik bo svetoval o pravilni izbiri kadra? Ne morem verjeti, a hkrati lahko. Nevesta in ženin naslednje jutro ob prejemu 612 slik s telefona mrzle tete zgrožena ugotovita, da so svatje egoistične narave in le upata, da je uradni ekipi uspelo narediti kakšen spodoben posnetek. No, za to sem pa odgovorna jaz. Da bom prinesla na pladnju to, kar sem obljubila. Koliko lažje bi mi bilo, če bi se vsak brigal za to, za kar je poklican. Pred leti sem še dejansko te vse žive predloge demokratično upoštevala, a na koncu sem bila jaz tista žalostna, jezna, neuspešna, ker rezultat ni bil tak, kot sem želela. Ker sem soodločanje predala vsakemu, ki je imel kaj za povedati, a odgovornosti niso nosili oni, ampak jaz.
Torej, vlada, srečno s poleni! Ne predstavljam si zahtevnosti tvoje vloge.
Nobody
Kdo sem pa jaz, da bom govorila? Nihče. Jaz nimam pojma kaj je prav in kaj je narobe za našo Slovenijo.
Kdo pa sem? Sem pa diplomirana medijska komunikologinja, ki sem v prvem letniku faksa bruhala, ko sem morala analizirati javne nastope politikov, analizirati prispevke novinarjev, analizirati članke. Kasneje sem bruhala ob marketingu. Pa sem bruhala med prevajanjem priročnika za odnose z javnostmi. Pa sem se tresla od groze, ko smo se učili medijske zvrsti, o objektivnem novinarstvu, o vrednotah, ki jih mora imeti novinar ... Takrat smo "znali točno definirati kateri mediji so objektivni, resni, zaupanja vredni".
Ubogi starejši ljudje, ki konstantno poslušajo taisto nabijanje. Ubogi vsi, ki v tem trenutku niso čustveno stabilni.
Sedma sila, hvala!
Svoboda
Danes ne bruham več. Gledam in se kopljem skozi ves ta balast in šov. Pa me tega ni naučil faks, niso me naučila potovanja, ni posledica splošne razgledanosti, niso me naučili resni mediji ... naučila me je Teorija Eksena.
Ko enkrat prepoznaš razliko med besedo, ki lepo in prav zveni, ali pa je vehementno strukturirana, in besedo, ki je lahko preprosta, a živa in resnična ... Kaj je lahko večja svoboda?
Kaj je večja svoboda od tega, da človek ve, da ima svoje življenje izključno v svojih rokah? Kaj je večja svoboda od tega, da ne rabiš iskati krivca za svoje "krivično" življenje v drugem? Kaj je večja svoboda od popolnega zavedanja, da lahko postaneš vse, kar si si želel in imaš vse tisto, kar bi rad imel? Le naučiš se odpovedovanja, koncepta voditi - slediti, naučiš se procesa Teorije Eksena. "Samo to".
Jaz sem sicer potrebovala 13 let... Sem pa popolnoma svobodna in me ni strah. V teh dneh uživam kot še nikoli. Imam ves čas na svetu zase, za naju, za moje projekte in za razmišljanje, kje še lahko zrastem, kaj še lahko naredim, da bo v dobro vseh nas. Ni pa bilo enostavno, da sem lahko danes tukaj. Bilo je zaj**** do konca in nisem mislila, da bom zmogla!
In če sem še nekaj dni nazaj razmišljala kako zelo pomembno bi bilo, da se otroci učijo Vzgoje o medijih, danes trdim, da je vse kar potrebujemo "le" znanje Teorije Eksena, s pričetkom v vrtcu. Tako bi morda še ulovili zadnji vlak in priložnost izogniti se neizbežnemu propadu našega planeta.
Zaradi pohlepa. Zaradi pomembnosti. Zaradi svobode.
#LetTheLoveWin
Fotografije so iz najinega izleta ob prvi obletnici poroke, 21. - 23. septembra 2017, Duino - Portopiccollo - Castello di Miramare. Nisem si predstavljala, da bo ob njih napisano kajkoli temu podobnega.
